Raziskovalna poročila


Dokument “Raziskave o igrifikaciji in ocenjevanju na podlagi iger” predstavlja poglobljeno raziskavo uporabe igrifikacije in ocenjevanja na podlagi iger.

Dokument se začne s pregledom igrifikacije, ki prikazuje njeno zgodovino in pojasnjuje, kako deluje z uporabo elementov zasnove igre, da poveča vključenost in motivira določeno vedenje. Obravnava prednosti in slabosti igrifikacije ter ponuja primere iz različnih sektorjev, vključno z izobraževanjem, trženjem in usposabljanjem zaposlenih. Poleg tega opisuje najboljše prakse za izvajanje igrifikacije in pomembnost razumevanja občinstva igrifikacije, pri čemer izpostavlja tipe igralcev Richarda Bartla kot okvir za prilagajanje strategij igrifikacije.

Nadalje dokument obravnava igrifikacijo v izobraževanju, predstavlja strategije za njeno praktično uporabo in podrobno opisuje, kako se ocenjevanje na podlagi iger razlikuje od tradicionalnega ocenjevanja in digitalnega interaktivnega ocenjevanja. Ocenjevanja, ki temeljijo na igrah, razvršča glede na merjene spretnosti, kot so kognitivne sposobnosti, vedenje in čustvena inteligenca, ter navaja primere delovanja teh ocenjevanj.

A significant portion of the text is dedicated to explaining how game-based assessments are used in education and recruitment, assessing its history, how it works, benefits, drawbacks, and implementation strategies, along with examples from different industries. It distinguishes between gamification and game-based assessments, the latter being used to measure specific skills and competencies in an engaging manner.

V dokumentu so opisane prednosti uporabe igrifikacije v izobraževanju, kot so večja zavzetost, motivacija in boljši učni rezultati. Predlaga strukturiran pristop za vključevanje igrifikacije v izobraževalne vsebine, vključno z ugotavljanjem značilnosti učencev/udeležencev, opredelitvijo učnih ciljev, ustvarjanjem interaktivne vsebine in vključevanjem elementov igre, kot so točke, stopnje in nagrade.

Ocenjevanje na podlagi iger je obravnavano kot sredstvo za odpravo pristranskosti v postopkih zaposlovanja in pravičnejše ocenjevanje sposobnosti kandidatov. Te ocene merijo kognitivne spretnosti in vedenje, ki napovedujejo in nakazujejo na uspešnost pri delu. V dokumentu so ocene na podlagi iger razvrščene v kognitivne, vedenjske, ocene čustvene inteligence, ocene situacijske presoje in simulacijske igre, navedeni pa so tudi nekateri primeri.

V zaključku poudarja, da so kandidati pozitivno sprejeli ocenjevanje z igrami, pri čemer poudarja njihovo pravičnost in sposobnost zmanjševanja anksioznosti. Navedeni so nasveti za pripravo kandidatov, ki se soočajo s takšnimi ocenjevanji, ter pogosti ponudniki ocenjevanja na podlagi iger, kot so Arctic Shores (kadrovsko svetovanje), Pymetrics (platforma za zaposlovanje in upravljanje talentov), Test Partnership (podjetje za programsko opremo), Aon (podjetje za strokovne storitve in svetovanje pri upravljanju za zmanjševanje tveganja) in Revelian (organizacija, ki izdeluje psihometrične teste; osebnosti tipi, sposobnosti in lastnosti zaposlenih).




Dokument “Področja kompetenc novičarske pismenosti” opisuje bistvene spretnosti in stališča, ki so potrebna za učinkovito branje novic, pri čemer poudarja pomen pozornosti in skepse. Novičarska pismenost vključuje razumevanje produkcije in potrošnje novic, vloge družbenih medijev in tega, kako prepričanja potrošnikov vplivajo na njihov izbor in interpretacijo novic. Poudarja vlogo, ki jo imajo novice v družbi, motivacijo za ukvarjanje z novicami in spretnosti, potrebne za prepoznavanje, vrednotenje, preverjanje in ustvarjanje novic.


V dokumentu so opredeljena tri glavna področja kompetenc novičarske pismenosti v okviru projekta NEED, vsako od njih sestavlja osem podkompetenc in 44 učnih izidov.


Tri področja kompetenc so:

  1. Razumevanje okolja novic:
    Osredotoča se na prepoznavanje onesnaževanja z informacijami in njegove motivacije, razlikovanje med novicami in drugimi mediji ter razumevanje novih novinarskih praks. Obravnava tudi razumevanje lažnih novic, vrste informacijskih motenj ter psihologijo vpliva in vztrajnosti lažnih informacij.

  2. Iskanje zanesljivih informacij:
    Poudarek je na prepoznavanju verodostojnih virov informacij in oblikovanju učinkovitih strategij iskanja. To vključuje razlikovanje med vrstami virov, razumevanje Booleove algebre in pomen iskalnih tehnik.

  3. Preverjanje novic:
    V nadaljevanju se osredotoča na razumevanje vpliva algoritmov in personalizacije na uporabo novic, prepoznavanje metod preverjanja in razumevanje vloge platform za preverjanje dejstev. Obravnava izzive spletne verodostojnosti, prepoznavanje neavtentičnega vedenja in delovanje organizacij za preverjanje dejstev.

V dokumentu je poudarjen pomen teh kompetenc za orientacijo v zapletenem novičarskem okolju, ki je ključnega pomena za spodbujanje dobro informirane in demokratične družbe.

download the PDF document
COMPETENCE AREAS FOR NEWS LITERACY